Kako sem bila vodena k Bachovim cvetom

Na čudežen način, nežno — in v času, ki je bil zame najtežji in najtrši v mojem življenju.

Bilo je ob treh zjutraj. Sedela sem, kot že tolikokrat prejšnje noči, na kavču v dnevni sobi. Nervozno sem s daljinskim upravljalnikom preklapljala programe gor in dol. Več kot 500 programov, gor in dol, gor in dol.

Medtem ko pišem te besede, se spomini znova vračajo. Skoraj telesno čutim strah, ki me je takrat obkrožal. Že nekaj dni sem imela pospešeno bitje srca, okrog mene je bila tema in nisem videla izhoda.

Moj mož je spal zraven, v spalnici, moja hčerka pa v svoji sobi.

Počutila sem se zapuščeno in popolnoma izčrpano. Še danes se spomnim, kako me je mož vprašal: „Kako misliš, da bo šlo zdaj naprej? Ti, brez službe, brez dohodka, že spet.”

V njegovem glasu sem slišala očitek. Da, spet en neuspeh. „Zakaj me življenje tako kaznuje, ko si želim le uspeti? Doseči nekaj v življenju.” Vse sem imela: sanjsko službo, dobro plačo. Ampak to mi ni bilo dovolj, želela sem si vedno več in več in več.

Dokler nisem izgubila službe. Da, službe ni bilo več, a stroški gospodinjstva so ostali, posojila je bilo treba odplačevati. Tako sem sprejela vsako mogočo službo, ki se mi je ponudila. Ampak denar, ki sem ga zaslužila, ni nikoli zadostoval. In moževa plača je krila le osnovne stroške.

Vse te misli so mi rojile po glavi, medtem ko sem sedela v dnevni sobi in se igrala z daljinskim upravljalnikom.

Nenadoma se je na zaslonu prikazal obraz. Ustavila sem se. „Čakaj, tega moškega pa poznam!” je šinilo skozi mojo glavo. Osredotočila sem se na oddajo, ki se je predvajala, in tako sem izvedela zgodbo dr. Edwarda Bacha in njegovih Bachovih cvetov.

Čeprav o dr. Edwardu Bachu nikoli prej nisem slišala, se mi je njegov obraz zdel nenavadno znan — in zato sem si ogledala tudi televizijsko poročilo o njem.

Si tudi ti že bila/bil v podobni situaciji? Zelo bi me veselilo, če bi svojo zgodbo delila/delil v komentarju.

Že naslednje jutro sem šla v lekarno in kupila Bachove kapljice Rescue.

Kapljice sem jemala vsak dan, šestkrat na dan, včasih tudi desetkrat. In kaj naj rečem? Bilo mi je bolje. Iz ure v uro, iz dneva v dan.

To stalno izboljšanje mojega stanja je bilo presenetljivo. Ni bilo nobene nagle, dramatične spremembe — moje stanje se je izboljševalo nežno in tekoče, kot bi se v meni tiho prižgala koda za samozdravljenja čusta.

In tako se je začela moja pot k poklicu svetovalke za Bachove cvete.